petek, 24. avgust 2007

TA velika peka

Zvečer smo se ob dišečih dobrotah pogovarjali, kako se reče peku ženskega spola - pekarca, pekarica ...
Ja, veliko poklicev nima ženskih "oblik", je sklenil Jan in si hitel mazati kruh.

Pia se je tokrat še posebej potrudila, saj je bilo "treba porabit kvas, ki se mu je iztekal rok uporabe". Najprej je mlela in mlela - piro, pšenico, rž, koruzo, riž. Nato je gnetla in gnetla.
Nastale so štručke, pa hlebčki in hleb, "kruhovi mafini".

Ne spomnim se, kdaj smo nazadnje kruh morali dati v skrinjo ...

Ste naročeni na tednik Družina?
Danes smo ga prejeli tudi v elektronski obliki.
Mateja se je tokrat v svojem prispevku posvetila bučam.
Čimprej specite mafine z bučkami, izvrstni so!!!


sreda, 22. avgust 2007

Božanske sladice

Dan se začel z nabiranjem malin (ki sem jim to poletje "meša").


Nato sta Pia in Mašo odprli sveto pismo kuharstva - Božanske sladice Marje Božič.
Zmleli sta različna žita in po receptu na strani 100 so nastale "Hitre rezine".

Bile so odlične!

A zame je najboljša sladica Piin kruh. Danes je še posebno sočen, saj je med pirino zamešala riževo moko ter ržene kosmiče.
Kako bom pogrešala to dobroto, ko se bo Pia "preselila" v Ljubljano.

Jan je prejle stopil skozi vrata in mi prinesel pozno večerjo - popečen kruh, pokapljan z bučnim oljem, zraven pa stopljen sir s popraženimi sončnicami. To bom delala ...

torek, 21. avgust 2007

Pisateljevanje

Tudi pri knjigi, ki mora dobiti obliko do 15. septembra, ne gre in ne bo šlo brez ponočevanja. Ker težko zgodaj vstajam ob štirih, sem ugotovila, da je najbolje, če z delom potegnem do dveh ali treh. Potem brez težav z jutranjim zalivanjem začnem ob sedmih.

Pia mi je prejle prinesla večerjo.
Skuhala je piro, ki jo je obogatila z lešniki in rozinami. Dobila sem tudi dve skodelici sojinega mleka, in sicer bananino ter čokoladno varianto. V tej se je skrivalo presenečenje, ki sem ga morala nemudoma odkriti. Vauuu - posušena marelica!

"No, mati, sedaj pa delaj ...!"



sreda, 15. avgust 2007

Zadnjič sem premišljavala ...

Le kaj mi manjka?

Ko sem ob delu za računalnikom naletela na ta romantični motiv, me je prešinilo: POGREŠAM MORJE!

Vem - POGREŠAM VODO!


Moje telo pogreša GIBANJE!


Svobodo gibanja ...

In ZRAK ... Še malo!

torek, 14. avgust 2007

Žabica, žabici, žabice

Jan (kuhar na levi strani slike) me je zadnjič presenetil z darilom.
Prinesel mi je glineno žabico. "Daj jo na teraso." je rekel.
O ne, dokler ne napišem knjige, si bova takole zrli v oči ...

Dobro ve, kako rada imam žabe.
Vsako jutro grem čisto tiho - "po prstih" pogledat, kaj počnejo.

Včeraj se je gorski urh v svoji mini mlakuži takole nastavljal sončnim žarkom.

petek, 10. avgust 2007

Naš vsakdanji kruh

Pia najprej zmelje piro ...


Ura je 14:57.

Sedaj pa 15:03.

17:54

In neizmerno veselje ob uspehu - 18:53.

Kako diši ...




Komentar ni potreben, kajne.

Mlada gospodinja

Letos sem zelenjavni vrt oplela le enkrat, nato ga je "prevzela" Pia.


Spomladi je uvedla strogo ločevanje odpadkov.
Po mojih neuspešnih poskusih kompostiranja nam to sedaj odlično uspeva.

Tako z veseljem gre na vrtiček ...
In nabere zelenjavo ter šopek.


četrtek, 9. avgust 2007

Otroci kuhajo

Ta teden, ko Raje dela na Pokljuki, kuhajo otroci.

Jan je včeraj naredil izvrstno rižoto z bučkami. Na krožniku so dišali tudi popečeni arašidi in sončnice. Vse skupaj je zaokrožil s svežimi rezinami ananasa in naribanim parmezanom.


Danes se je za štedilnikom vrtel Miha. Na ogromno čebule je iz slastnega paradižnika skuhal odlično polivko za njoke.

Pia pa je tako kot ponavadi jedla solato. Tokrat zeleno s paradižnikom, papriko in feferoni. Obogatila jo je s kuhano piro in zvrhano mero sončnic.
Če pomislim - lani ni marala paprike, za bučno olje sploh ni hotela slišati.
Kako se okus lahko hitro spremeni ...

In za "sladico" sojin napitek.

Za Miha v sojino mleko zmešam jedilno čokolado, za Pio pa banano. Vedno dodam cimet.
Joj, kako smo ga danes iskali. Le kje se je izgubil?



Piine sanje

Ja, sanje naše najmlajše so se uresničile ...

V ponedeljek je po šestih letih igranja dobila nov saksofon. Je tak lep, čisto zlat, že kar profesionalen inštrument. Ni kaj, brez tega na Umetniški gimnaziji, kamor je sprejeta, pač ne gre.

Sedaj se šele spoznavata, a ne dvomim, da bosta hitro postala dobra prijatelja.

Tako kot z njenim starim saksofonom. Koliko ur sta nas, domače, že razveseljevala ...