Pia gre v DIC

V nedeljo, dan pred pričetkom novega šolskega leta, je Mateja našo dijakinjo pospremila v Ljubljano.


Ta teden sem šla tudi jaz pogledat njen novi dom.

Je čist zadovoljna.
Pa še pogled skozi okno.

Presenečenje

Ko sva bila z Rajetom v Franciji, je Pia organizirala beljenje.

Ata Niko ji je prijazno ustregel ...


Čakalo jo je veliko čiščenja.

Sprintala je družinske slike, kupila okvire in naredila pravo razstavo.

Tako jo je skrbelo, če nama bo nova barva sten všeč ...
Pia, krasna je!!!

TA velika peka

Zvečer smo se ob dišečih dobrotah pogovarjali, kako se reče peku ženskega spola - pekarca, pekarica ...
Ja, veliko poklicev nima ženskih "oblik", je sklenil Jan in si hitel mazati kruh.

Pia se je tokrat še posebej potrudila, saj je bilo "treba porabit kvas, ki se mu je iztekal rok uporabe". Najprej je mlela in mlela - piro, pšenico, rž, koruzo, riž. Nato je gnetla in gnetla.
Nastale so štručke, pa hlebčki in hleb, "kruhovi mafini".
Ne spomnim se, kdaj smo nazadnje kruh morali dati v skrinjo ...

Ste naročeni na tednik Družina?
Danes smo ga prejeli tudi v elektronski obliki.
Mateja se je tokrat v svojem prispevku posvetila bučam.
Čimprej specite mafine z bučkami, izvrstni so!!!

Božanske sladice

Dan se začel z nabiranjem malin (ki sem jim to poletje "meša").


Nato sta Pia in Mašo odprli sveto pismo kuharstva - Božanske sladice Marje Božič.
Zmleli sta različna žita in po receptu na strani 100 so nastale "Hitre rezine".

Bile so odlične!

A zame je najboljša sladica Piin kruh. Danes je še posebno sočen, saj je med pirino zamešala riževo moko ter ržene kosmiče.
Kako bom pogrešala to dobroto, ko se bo Pia "preselila" v Ljubljano.

Jan je prejle stopil skozi vrata in mi prinesel pozno večerjo - popečen kruh, pokapljan z bučnim oljem, zraven pa stopljen sir s popraženimi sončnicami. To bom delala ...

Pisateljevanje

Tudi pri knjigi, ki mora dobiti obliko do 15. septembra, ne gre in ne bo šlo brez ponočevanja. Ker težko zgodaj vstajam ob štirih, sem ugotovila, da je najbolje, če z delom potegnem do dveh ali treh. Potem brez težav z jutranjim zalivanjem začnem ob sedmih.

Pia mi je prejle prinesla večerjo. Skuhala je piro, ki jo je obogatila z lešniki in rozinami. Dobila sem tudi dve skodelici sojinega mleka, in sicer bananino ter čokoladno varianto. V tej se je skrivalo presenečenje, ki sem ga morala nemudoma odkriti. Vauuu - posušena marelica!

"No, mati, sedaj pa delaj ...!"

Zadnjič sem premišljavala ...

Le kaj mi manjka?

Ko sem ob delu za računalnikom naletela na ta romantični motiv, me je prešinilo: POGREŠAM MORJE!

Vem - POGREŠAM VODO!


Moje telo pogreša GIBANJE!


Svobodo gibanja ...

In ZRAK ... Še malo!

Žabica, žabici, žabice

Jan (kuhar na levi strani slike) me je zadnjič presenetil z darilom.
Prinesel mi je glineno žabico. "Daj jo na teraso." je rekel.
O ne, dokler ne napišem knjige, si bova takole zrli v oči ...

Dobro ve, kako rada imam žabe.
Vsako jutro grem čisto tiho - "po prstih" pogledat, kaj počnejo.

Včeraj se je gorski urh v svoji mini mlakuži takole nastavljal sončnim žarkom.